08 september, 2009

Na Jalovc - zakaj pa ne?

Ura je bila natanko 3.53.31, ko me je Pogačar Peter, čakajoč pred vrati, zbudil še iz trdnega spanca. Nekoliko zmeden sem se uredil v petih minutah in že sva sedela v avtu, jaz za volanom. Red bull, ki sem ga spil med vožnjo, mi je še bolj nabil adrenalin, kajti vedel sem, da zastavljena tura po pričevanju ne bo lahka. Cilj: Jalovec (2645m) čez Kotovo sedlo.

Dolina Tamarja


Kotovo sedlo


Žlebiči - tipičen površinski geomorfološki pojav, ki nastane zaradi odtekanja vode po strmi apnenčasti kamnini






Vremenska napoved za nedeljo, po deževni soboti, je bila obetavna.

















Vrh Jalovca








Vračala sva se preko Jalovške škrbine. Mislila sva, da je najhujše za nama. Pravi pekel pa se je šele začel s steno, ki je vodila skoraj navpično navzdol. Vsakršna napaka bi se tu pošteno maščevala.

Into the abyss (Samo navzdol)


Ni komentarjev:

Objavite komentar