Avtoportret

V sklopu razstav Fotograf/-inja se predstavi Fotokluba Kamnik je letos potekala v galeriji Doma kulture Kamnik razstava z naslovom Avtoportret. Prispeval sem spodnjo fotografijo. Nastala je 28.9.2009 pred Dolkovo Špico.

Svoboden kot ptica.

Kdo smo? Zakaj smo tu? Kam gremo?

Obstajajo številne poti. Katera je prava?

Stran od ponorelega sveta.

Mir je vse kar si želimo.

Naprej po poti k večnosti.

DIMMU BORGIR - ZAGREB

Pa se je končno zgodil dolgo pričakovan koncert. Norveški atmosferični black metalci Dimmu Borgir so 28.9.2010 obiskali Zagreb. Fotografiral sem za znan spletni rock portal Rockline.si. Odličen koncert, ki me spominja na tiste dni, ko sem še dolgolas romal po mračnih ulicah.

Eden najboljših komadov (Dimmu Borgir)...ever!

Galder

Silenoza

Shagrath

Reportažo s koncerta ter več mojih fotografij si lahko ogledate na tej ali tej strani.

Špik

Pohod na 2472 m visok Špik je bila zadnja resna gorska tura, ki sem jo opravil v letu 2010. Pot čez Krnico in vračanje čez Kačji greben je bila dobra izbira. Veliko lažje je namreč hoditi po melišču navzdol.

Potek poti

Ura je bila nekaj čez 7 ko se je pred nama odprl lep pogled na Špik. Težko si je takrat predstavljati, da bom še isti dan stal na tisti špici...7 ur kasneje.

Špik (zgoraj nad mostom) kot se ga vidi iz ceste Gozd-Martuljek

Špik (zgoraj nad mostom) kot se ga vidi iz ceste Gozd-Martuljek

Pogled v dolino Krnice ter na zahodne gore: Prisojnik

Družbo mi je delal Grega

Pogled na vzhodne gore

Na vrhu :)

Po melišču navzdol

Ah ta posrani vrh - Veliki Draški vrh, Viševnik

Trije smo se odpravili iz Rudnega polja na Pokljuki preko Viševnika (2050 m) na Veliki Draški vrh (2243 m). Prijetna lahka tura. Modrine nad nami, ki tako prija očem, ni bilo konca.

Veliki Draški vrh, Viševnik - okvirna karta pohoda

Viševnik (desno)

Na Viševniku

Proti Studorskemu prevalu

Zadaj levo Mali Draški vrh, sredina Srenjski preval, desno Viševnik

Ko smo prispeli na vrh, je bilo na tleh tako kot bi stopil v hlev. Malico sem rajši pojedel nekoliko nižje. Kljub temu je bil razgled na Triglav in ostale gore čudovit.

Na Velikem Draškem vrhu

In to so krivci. Očitno jim lep razgled ugodno vpliva na prebavo.

Skupinica ljudi - večinoma upokojenci se ni pustila motiti. Navdušenja nad podvigom niso skrivali.

Levo dolina Krma, desno pobočje Malega Draškega vrha

Kranjska Rinka

Rinke so štiri: Koroška, Štajerska, Mala in Kranjska Rinka, ki je z 2453 metri najvišja. Tokrat sem se odločil za nekoliko daljšo krožno turo iz Konca v Kamniški bistrici po nemarkirani poti preko Gamsovega skreta, do Velikih podov, naprej preko Slemena (2077 metrov), čez Male pode, do cilja Kranjske Rinke, ter nato mimo bivaka pod Skuto vrnitev v dolino čez Žmavcarje.

Kranjska Rinka - okvirna karta pohoda

Če boste nadaljevali pot iz Konca po hudourniškem pobočju, boste prišli do tega spodmola (izvirne jame). Od tod zaradi visokih sten, pot naprej ni več mogoča. Prava pot, ki vodi čez Gamsom skret naprej do Velikih podov se začne mnogo prej v Koncu s stezico, ki zavije levo in poteka skozi bukov predgorski gozd. Tako sem bil po eni uri težke hoje po hudourniškem pobočju prisiljen ostro zaviti na zahod preko hudourniške grape, od kder sem nato končo nadaljeval v smeri cilja.

Spodmol

Zoisova zvončnica (Campanula zoysii)

Planika (Leontopodium alpinum) Le kdo jo ne pozna?

Na gorskem travniku med Koglom in Velikimi podi sem zasledil tudi tole gosenico. Gre za vmesni stadij enega izmed pedicev - velike družine nočnih metuljev. Ime so dobili po značilnem premikanju gosenic - pednjanju.

Gosenica pedica (družina Geometridae)

Na Slemenu

Bivak pod Skuto

Mali podi so tipičen primer visokogorskih kraških podov z vsemi značilnimi makro in mikro pojavi (brezna, škraplje, naravno okno).

Mali podi

Zgrešil sem odcep za Rinke in pot me je pripeljala do Turskega žleba.

Pogled skozi Turski žleb na Mrzlo goro

In ob 16-ih sem končno prilezel na vrh.

Pogled s Kranjske Rinke

Kljub temu, da je tura trajala 13 ur, je ena najlepših, kar sem jih kdajkoli izvedel. Zaradi manj obiskanega terena je primerna za vse ljubitelje gorske narave, ki si želijo miru. Začetek avgusta je pravšen za botanike, saj so v tem času gorske cvetlice v polnem razcvetu. Vse kipi od življenja. Ob kančku potrpežljivosti in sreče lahko opazujemo tudi svizce. Če ne drugega nas na našo prisotnost opozorijo z žvižgom.
Naj še opozorim na najnevarnejši del poti: zelo zahtevna neoznačena pot poteka čez Gamsov skret mimo skalne police, ki je nekoliko varovana z zajlo in klini.

Jezerska Kočna

Vremenska napoved za konec tedna je bila slaba, zato sem si v sredo vzel dopust in se odpravil na Jezersko Kočno (2540m) mimo Češke koče na Spodnjih Ravneh. Dan je bil fenomenalen za v gore, kar so s pridom izkoristili številni planinci.

Jezerska Kočna - karta pohoda

Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542m)

Pokalica (Silene vulgaris)

Pot na Jezersko Kočno poteka skozi spodmol oziroma prehod, kjer je strop tako nizek, da se je potrebno plaziti. Nahrbtnik in palice je najbolje pustiti kar pred prehodom.

Ozek prehod

Družbo mi je delal Primož.

Zdelo se je kot, da imajo na Grintovcu piknik. Vseskozi je bilo na vrhu vsaj deset ljudi.

Grintovec - pogled z Jezerske Kočne

Nazajgrede sta nama družbo delala Nizozemca. Debata je hitro stekla in pot se mi je zdela krajša.

Nizozemca...Le kaj delata v gorah?

Jezerska Kočna